Tokrat nekaj iz arhiva. Ko sem pred kratkim urejal fotografije, sem ugotovil, da nekaterih filmov iz Bolivije še nisem poskeniral, čeprav je od potovanja minilo že več kot eno leto. Zgoraj so posnetki s srednjeformatno kamero Agfa Isolette, ki so nastali med sprehajanjem po ulicah La Paza.

Spodaj pa moj prispevek k razstavi.

Fotografije prikazujejo vsakdanje prizore s poti z vlakom na relaciji Kamnik – Ljubljana. Kamniški vlak vsakodnevno prepelje okoli 4500 potnikov. Mnogi med njimi to pot opravijo vsak dan, saj jim vlak predstavlja edino prevozno sredstvo do službe, šole ali fakultete. Monotonost vsakodnevne vožnje na 25 kilometrih proge, potnike zaziba v neko čudno odmaknjenost. Kot da niso zares na vlaku, ampak razpeti nekje med začetnom in koncem poti. Gledajo okolico, ki drvi mimo okna, a so se je tako navadili, da jih ne gane. Zazrti v neznano razmišljajo o tegobah vsakdana, ne meneč se za šume iz vagona, dokler jih iz zasanjanosti ne prebudi glas konduktorja: “Vozovnice, prosim!”; ali pa morda iz sosednjega separeja pomaha znanec. Vlak v enakomernem ritmu hiti od postaje do postaje, ljudje vstopajo in izstopajo.Vedno znova po doseženem cilju sledi vrnitev na nov začetek. In nato še enkrat…že 120 let.